Spomladanske alergije in alergijski rinitis

Spomladi se poveča prisotnost cvetnega prahu in drugih alergenov v zraku, zato se pri nekaterih pojavijo alergijske reakcije, kot so spomladanske alergije, seneni nahod ali alergijski rinitis. Najpogostejši sprožilec je cvetni prah dreves in trav, alergijski rinitis pa se lahko pri nekaterih pojavlja tudi celo leto.

V nadaljevanju preberite, kaj alergijski rinitis je, kako prepoznamo simptome in kako ga lahko blažimo.

Kaj je alergijski rinitis?

Alergijski rinitis je vnetje nosne sluznice, ki nastane zaradi alergijske reakcije. Imunski sistem določeno snov (alergen) napačno prepozna kot škodljivo in sproži pretiran odziv, posledica pa je alergijsko vnetje nosne sluznice.

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je alergijski rinitis med najpogostejšimi kroničnimi vnetji dihalnih poti in prizadene velik delež populacije (pogosto se navaja okoli četrtina prebivalstva).

Znaki in simptomi alergijskega rinitisa

Najpogostejši znaki:

  • voden izcedek iz nosu,

  • kihanje v napadih,

  • zamašen nos zaradi otekle sluznice,

  • srbenje v nosu (včasih tudi v žrelu ali ušesih).

Pogosto so prizadete tudi oči (alergijski konjunktivitis): rdečica, solzenje, srbenje, občutek “peska” v očeh.

Alergijski rinitis vs. prehlad: pri prehladu praviloma ni izrazitega srbenja v nosu in oči običajno niso vnete; izcedek je pogosto obarvan, pogostejša je tudi povišana temperatura, težave pa trajajo približno teden dni ali manj.

Sezonski in celoletni alergijski rinitis

Po trajanju:

  • sezonski (intermitentni): težave v določenem delu leta (najpogosteje spomladi/zgodaj poleti) zaradi cvetnega prahu,

  • celoletni (persistentni): težave skozi vse leto zaradi alergenov, kot so pršice, hišni prah, plesen, živalski alergeni.

Po jakosti:

  • blaga oblika: manj moti vsakdan in spanja,

  • srednja do huda oblika: izrazit vpliv na kakovost življenja (utrujenost, glavobol, razdražljivost, slabša zbranost). Alergijski rinitis je pogosto povezan tudi z astmo.

Kdaj in kako se postavi diagnoza?

Diagnozo postavi zdravnik na podlagi značilnih težav in alergoloških preiskav (kožni vbodni testi, krvni testi). S testiranjem se ugotovi tudi, kateremu alergenu se je smiselno izogibati.

Samopomoč in ukrepi v sezoni cvetnega prahu

Pri sezonskih alergijah je zelo uporabno spremljanje obremenitve zraka s cvetnim prahom:

Praktični ukrepi:

  • omejite zadrževanje zunaj v sončnem in vetrovnem vremenu,

  • po prihodu domov: tuširanje, menjava oblačil, po možnosti umivanje las,

  • izpiranje nosu s fiziološko raztopino po aktivnosti na prostem,

  • zračenje prostorov smiselno prilagodite (kratko, ko je obremenitev nižja),

  • redno mokro brisanje prahu in sesanje,

  • pri pršicah: pranje posteljnine na višjih temperaturah in zmanjševanje “lovilcev prahu”.

Izpiranje nosu in zaščita nosne sluznice

Osnova blaženja je:

  • izpiranje nosu s fiziološko raztopino, da mehansko odstranimo alergene,

  • po potrebi uporaba pripravkov, ki vlažijo sluznico ali v nosu ustvarijo zaščitni sloj (mehanska bariera), kar lahko zmanjša stik alergena s sluznico.

Zdravila za alergijski rinitis

Za blažje, kratkotrajne težave so v lekarnah na voljo zdravila brez recepta. Če v približno 7 dneh samozdravljenja ni izboljšanja ali so težave izrazite, je priporočljiv posvet z zdravnikom.

Najpogostejše skupine:

  • Antihistaminiki (peroralno ali lokalno): pomagajo pri kihanju, srbenju, izcedku in pogosto tudi pri očesnih težavah. Primeri zdravil brez recepta v Sloveniji vključujejo loratadin (npr. Claritine S) in cetirizin. Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

  • Kortikosteroidna pršila za nos: pri srednje do hudih težavah so pogosto najučinkovitejša za zamašen nos in vnetje; učinek je praviloma boljši ob redni uporabi več dni. V Sloveniji je med možnostmi brez recepta tudi mometazon v pršilu za odrasle, ob izpolnjevanju pogojev iz navodila.

  • Dekongestivi (pršila/kapljice za nos): hitro odmašijo nos, a so primerni le kratkotrajno (nekaj dni), sicer lahko poslabšajo stanje nosne sluznice.

Ker je izbira odvisna od simptomov, starosti, drugih bolezni, nosečnosti/dojenja in sočasnih zdravil, je pri izbiri najbolj smiselno kratko farmacevtsko svetovanje.

Kdaj je potreben zdravnik?

Posvet z zdravnikom je priporočljiv, če:

  • so simptomi srednje hudi do hudi ali trajajo dlje časa,

  • se pojavljajo težave z dihanjem, piskanje, sum na astmo,

  • se simptomi kljub pravilni uporabi terapije ne umirijo,

  • imate pogoste sinusitise, bolečine v obrazu ali ušesih.

Viri:

Pisk, N. Samozdravljenje – priročnik za bolnike, SFD, 2011

Madjar, B. Izbira zdravil pri alergijskem rinitisu, Pomurske lekarne

Društvo pljučnih in alergijskih bolnikov Slovenije – Alergijski rinitis

Farmedica – Alergije in alergijski rinitis

Lek d.d. – Seneni nahod

Centralna baza zdravil (CBZ): SMPC Claritine S